Ženski pevski zbor iz Ronk je bil od novembra 1980 do leta 1987 edino slovensko kulturno in rekreacijsko društvo v Laškem oz. na spodnjem delu Posočja, ki meji na morje in Kras. Pred tem zborom je že dalj časa prenehalo delovanje slovenskega pevskega zbora Srečka Kosovela, zato v okolici, ki ji Italijani pravijo Bizjakerija, niso obstajala slovenska društva. Tudi osnovne šole in vrtca s slovenskim učnim jezikom še ni bilo. ŽePZ je torej imel pomembno vlogo pri zbiranju, bogatenju in povezovanju tedanjih med sabo nepovezanih in porazgubljenih laških Slovencev ter pri ohranjanju slovenskega petja pri slovenski sv. maši. To je bil povod, da so se Slovenci spet zbirali. Na prošnjo raznih domačinov je msgr. Oskar Simsič, vikar za Slovence goriške nadškofije, napisal odredbo, da se lahko v Ronkah enkrat mesečno obhaja slovensko bogoslužje.

Slovenci iz Laškega (od Zagraja do Tržiča) imajo vsako prvo nedeljo v mesecu priliko, da sledijo slovenskemu obredu in da se srečajo. Zbor je torej nastal vzporedno s slovensko mašo v Ronkah. Za njegov nastanek sta se zavzela msgr. Mario Virgulin, tedanji župnik, ki je tudi dobro obvladal slovenski jezik, in Marija Gergolet Giaccuzzo. Zbor sta v začetku vodila Olga Semolič iz Ronk in nato Marija Antonič iz Jamelj. Danes igra pri maši klavir Tamara Podversič iz Doberdoba in zbor sodeluje z župnikom Mirkom Butkovičem, ki je zrasel v tem okolju in že veliko let prireja avgustovski koncert ob priliki praznovanja farnega zavetnika sv. Lovrenca. Maša pa se ne odvija več v cerkvi sv. Lovrenca, ampak v cerkvi sv. Nedelje v Ronkah. Mašnik prihaja iz Mirenskega gradu. Letos bo 40-letnica božičnega koncerta v Ronkah, ki ga prireja Mepz Ronke.